GOVORNIKI - Strokovni posvet, 18.10.2016
Projekt traja do leta 2019
predloge pošljite na
Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo izhodiščno predstavljajo podjetja, ki so v večinski javni lasti. Model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo, je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja požel tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju. Podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe, so ožilje mesta, so servis občanom in ko bomo uspeli uresničiti večino projektov, ki so znotraj strategije načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno. Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Z modelom Wcycle presežemo stare modele delovanja. Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije naredimo nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarjamo nove prihodke, s katerimi zmanjšujemo lastne stroške. Izkoristiti moramo tudi potencial degradiranih območij, ki predstavljajo približno 8 % površine mesta. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke.
Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejemo sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, ki je že v gradnji, ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki, s katerimi bomo izhodiščno pilotno upravljali v že pridobljenih evropskih projektih Urban Soil 4 Food in Cinderela, upravljanje z odpadno energijo/toploto v smislu vzpostavitve hranilnikov toplote in vračanje prečiščene odpadne vode nazaj v procese ponovne uporabe. Za implementacijo teh projektov bomo koristili razpoložljive evropske finančne vire, saj smo na prijavah s projekti tudi do sedaj bili zelo uspešni. S takšnim prehodom v krožno gospodarstvo bomo postavili ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih služb.
Udeleženci delavnice so se strinjali, da je mariborska strategija celostni pristop in so pozdravili zamisel, da se prehod izhodiščno gradi na podjetjih, ki opravljajo javne službe. Ta podjetja predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje. Poudarili so, da želijo več javne razprave o projektih in možnostih vključevanja, med ključnimi ciljnimi skupinami, ki jih je v projekte treba ključiti, pa so izpostavili mlade.
Osnutek Strategije prehoda v krožno gospodarstvo